Maja Fatur, fizioterapevtka zaposlena na KOR v Bolnici dr. Petra Držaja
Psoriatičen artritis je kronična serološko negativna s kožno luskavico povezana vnetna sklepna bolezen. Vnetje poteka na posameznih večjih sklepih telesa, malih sklepih rok in stopal ali sklepih hrbtenice in križno-medeničnih sklepih.
Bolezen torej prizadene različne sklepe in posledično tudi njihovo samo delovanje posameznega sklepa. Pri okvarah gibalnega aparata pride do motenj proprioceptivnega sistema. Vsaka poškodba npr. zvin gležnja, okvare križnih ligamentov v kolenu … ali pa spremenjeno stanje sklepa zaradi posledične kronične bolezni (npr. Psoriatičen artritis) ima potencial, da zmanjša sklep svojo propriocepcijo. Včasih pride do priučene ne rabe določenega sklepa zaradi npr. bolečine, ki ima za posledico slabšo funkcijo vseh dejavnosti v posameznem sklepu.
Kaj pa je propriocepcija?
Propriocepcija zagotavlja zavedanje gibanja, drže in spremembe ravnotežja. Možgani dobivajo različne informacije preko različnih čutil (»senzorjev«), ki se nahajajo v tkivih našega telesa: mišicah, kitah, sklepih… s katerimi nato pravilno deluje naše telo. Eden takšnih čutil je tudi propriocepcija in je pomembna za normalno delovanje telesa.
»Normalna«/zdrava oseba z nepoškodovanim proprioceptivnim sistemom je zmožna oceniti težo, upor in položaj predmeta v odnosu do telesa. Med tem ko oseba s poškodovanim proprioceptivnim sistemom ni sposobna take ocenitve, kar se izrazi kot težave z ravnotežjem in koordinacijo.
Navajam nekaj primerov iz vsakdanjega življenja za lažje razumevanja propriocepcije: kako dolg korak smo naredili, koliko je pokrčen naš komolec, kako velika je žogica ki jo držimo v pesti, koliko moči rabimo da dvignemo skodelico kave in si jo varno prinesemo do ust, koliko pritisniti na pedal v avtu….
Najpogostejši simptom zmanjšanja propriocepcije je slabo ravnotežje. Težave z ravnotežjem in koordinacijo posledično privedejo do pojava padcev. Padci sami pa so zelo resen problem, ki se s staranjem povečujejo in nastanejo iz več razlogov. Strah sam, ki nastane pri padcu in pred njegovim ponovnim padcem povzroči opuščanje telesne aktivnosti.
Pri vadbi je potrebno upoštevati tudi okvaro oz. slabše delovanje proprioceptivnega sistema katerega lahko poskusimo ponovno izboljšati s pomočjo proprioceptivne vadbe. Namen takšne vadbe je vspodbujanje stabilnosti in koordinacije v prizadetem delu telesa. Z različnimi vrstami terapevtskih vaj poskušamo izzvati kontrakcije mišic, ki stabilizirajo položaj sklepa. S krčenjem mišic se namreč povečuje zavedanje in sposobnost koordiniranega krčenja in ravnotežja v posameznem obravnavanem položaju. Posledica tega je večja stabilnost obravnavanega sklepa kar je eden glavnih ciljev proprioceptivne vadbe.
Proprioceptivna vadba se stopnjuje na različne načine: z manjšo ali večjo podporno površino, izbira različno trdih podlog na katerih izvajamo vaje, izvajanje vaj s spreminjanjem višine težišča telesa, različno število udeleženih število sklepov itd.
Rezultati so doseženi, tako kot pri vsaki drugi izvedbi vadb, če se vadba izvaja dosledno-redno in se postopno povečuje obremenjevanje. Vadba je prilagojena posamezniku glede na njegovo zdravstveno stanje, splošno počutje, varnost, motivacijo…. Ker gre pri proprioceptivni vadbi za stalno izzivanje sklepnega sistema, kar pomeni vedno znova in znova vzpostavljati ravnotežje, da izboljšamo ravnotežje je potrebno poskrbeti za varnost. Še posebej ko proprioceptivno vadbo stopnjujemo na takšen način, da zapremo oči je potrebno za ohranjanje ravnotežja še toliko bolj potruditi in je potrebno zagotoviti primerno oporo z rokami, ki se kasneje postopno opušča.
Vse vaje morajo biti izvedene na pravilen način tako, da gib izvedemo pravilno in v želenem sklepu in se ne nadomesti z uporabo drugega dela telesa. Če posameznik ne more opraviti vaje na pravilen način se vajo prilagodi na takšno raven dokler ne dosežemo, da je vajo mogoče pravilno izvesti. Dopuščanje izvajanja nepravilno izvedene vaje zmanjšuje želeni uspeh/cilj, ki ga želimo doseči (izboljšanje propriocepcije).
Čeprav izboljšanje propriocepcije pomaga zmanjšati tveganje za nastanek padca in izboljša delovanje gibalnega aparata je potrebno upoštevati, da obstajajo zdravstvena stanja (akutno vnetje sklepov, pooperativna stanja…) ko je proprioceptivna vadba neprimerna in lahko dejansko povzroči več škode kot koristi. S treningom proprioceptivne vadbe kot s katero koli drugo vrsto vadbe, moramo poznati svoje omejitve in se posvetovati s primerno usposobljeno osebo (fizioterapevt), ki vam izbere primerne terapevtske vaje različnih vrst, ki so primerne za vas in vaše zdravstveno stanje.
Pred nami so topli dnevi in priložnosti, da obilo svojega časa preživimo v naravi in si tako okrepimo svoje telo z raznoraznimi aktivnostmi. In ko boste naslednjič hodili po travi na vrtu, nabirali gobe v gozdu, se sprehajali po mehki mivki na plaži in si s kom podajali žogico ali pa samo pili kavo ali sok na terasi se spomnite, da lahko to počnete brez težav ravno zaradi propriocepcije.